Dru┼ítvo skupne pomo─Źi

Na┼ía zgodba se pri─Źne davnega leta 1897. Janez Vrhovnik ÔÇô Zoklarjev o─Źe je bil znan tesar in krovec. Svoje delo je uspe┼íno opravljal v doma─Źem kraju, v─Źasih pa ga je zaneslo tudi v tujino. Tako je na Tirolskem od tamkaj┼ínjih va┼í─Źanov izvedel za ustanovljeno dru┼ítvo, ki nudi medsosesko pomo─Ź ob primeru naravnih nesre─Ź pri poslopjih in goveji ┼żivini. Njegovo navdu┼íeno pripovedovanje o medsebojni pomo─Źi je bilo tunji┼íkim faranom v┼íe─Ź in tako so 19. julija 1897 ustanovili Dru┼ítvo skupne pomo─Źi.
Ustanovitveni ─Źlani dru┼ítva so bili Jaka Jam┼íek, Gregor Ko┼żelj, Janez Vrhovnik, Florjan Pregled, Janez Mlakar in Franc Grkman. Pravila, ki so jih zapisali v knji┼żici Dru┼ítvo skupne pomo─Źi v Tunjicah, so povzeli po pravilih dru┼ítva iz Tirolske.
V knji┼żici z ustanovnimi pravili je zapisano o namenu dru┼ítva, ┬╗da si udje v nesre─Źah, ki nastanejo pri poslopjih katerega dru┼ítvenika vsled po┼żara, viharja, povodnji ter ÔÇô kar se ve─Źkrat zgodi ÔÇô vsled plaza, eden drugemu, to je, da po nesre─Źi zadetemu vsi udje pomagajo, da si svoja po┼íkodovana poslopja zopet popravi in zavolj nesre─Źe ne zabrede v dolgove, in sicer, dokler dru┼ítvena blagajna nima denarja, z dova┼żanjem stavbene tvarine, ro─Źnim delom itd., kadar je pa v blagajni denar, pa z denarno pomo─Źjo. Pri goveji ┼żivini pa ima ud pravico od┼íkodnino zahtevati le v slu─Źaju, ─Źe je od strele ubita.┬ź
Knji┼żica zajema dvanajst pravil in zgoraj omenjeni je le eden izmed njih. Leta 1997 je bila ob stoti obletnici ustanovitve dru┼ítva ponovno natisnjena in podarjena vsaki hi┼íi v na┼íi vasi.
Osnovno na─Źelo na┼íega dru┼ítva je pomagati prizadetemu v nesre─Źi. Pravico do vstopa v dru┼ítvo ima vsakdo, ki ima stalno prebivali┼í─Źe v tunji┼íki fari. Vstop v dru┼ítvo je prostovoljen. Vsak ─Źlan je upravi─Źen do pomo─Źi v slu─Źaju nesre─Źe in jo je tudi dol┼żan nuditi prizadetemu ob nastali nezgodi.
Dru┼ítvo je najstarej┼íe v na┼íi fari in zdru┼żuje vse njene farane. Zaradi dolgoletnega delovanja so se va┼í─Źani pred 15. leti odlo─Źili, da ustanovni dan dru┼ítva vsako leto obele┼żujejo kot krajevni praznik Tunjic. Od takrat dalje ─Źlani dru┼ítva pomagajo pri postavitvi mlajev pred tunji┼íko ┼íolo, kjer se na igri┼í─Źu vsako leto odvija veselica. Dru┼ítvo je organiziralo tudi izdelavo miz in klopi, ki se uporabljajo v ─Źasu veselic, piknikov in drugih prilo┼żnosti. Les zanje pa so prispevali tunji┼íki kmetje.
Tekom dolgoletne tradicije dru┼ítva, ki je skupaj z doma─Źini kar nekajkrat prisko─Źilo na pomo─Ź v primeru po┼żarov, pa se odra┼ża medsebojna povezanost prav vseh tunji┼íkih faranov, ki so vedno skupaj stopili na pomo─Ź prizadetemu. Leta 2003 so tako vsi va┼íki tesarji skupaj z doma─Źini prekrili ┼żupni┼í─Źe.
Medsoseska pomo─Ź je v vaseh in krajih nekaj vsakdanjega, redko pa vidimo ljudi, ki ustanovijo dru┼ítva, ki odnose med sosedi le poglobijo in vsem va┼í─Źanom poka┼żejo, da nikoli niso sami. Na┼íe je eno izmed njih in ob 110. obletnici nam je Ob─Źina Kamnik v ta namen podelila posebno priznanje. Ob tem jubileju so ─Źlani dru┼ítva naredili velik lesen oder in lesene stojnice, ki so na takratni tunji┼íki veselici dodale poseben ─Źar.
Od ustanovitve je preteklo ┼że kar nekaj let, vendar se je skupna mo─Ź krajanov pove─Źevala z vsako nesre─Źo in vsakim humanitarnim delom, ki so ga prispevali v dobrobit vseh nas krajanov. Delovanje dru┼ítva pa se tu ne kon─Źuje, nasprotno, skupno bomo nadaljevali delo, ki so ga davno nazaj za─Źeli na┼íi predniki in z doma─Źini pripomogli, da se tak┼ína oblika medsebojne pomo─Źi ohrani tudi v naslednjih letih, v ponos vsem ─Źlanom dru┼ítva in celotni fari Tunjice.
Dru┼ítvu danes predseduje Justin Klan┼íek, blagajni┼íko in tajni┼íko delo opravlja Milena Erbe┼żnik Klan┼íek, ostali ─Źlani odbora pa so Milan Vrhovnik, Ivan Butali─Ź, Matej Kosirnik, Roman ┼átupar, Marko Balanti─Ź, Mi┼ío Bre┼żnjak in An┼że Zobavnik.

VE─îJI PO┼ŻARI IN NESRE─îE V TUNJICAH PO USTANOVITVI DRU┼áTVA SKUPNE POMO─îI

1904 hi┼ía pri Dav─Źarju
1920 gospodarsko poslopje pri Jeršinu
1924 gospodarsko poslopje pri Petku
1929 ostrešje cerkve in zvonikov
1931 gospodarsko poslopje pri Kotarju
1935 hi┼ía pri ┼Żerjavu
1938 hiša in gospodarsko poslopje pri sp. Sitarju
1948 kova─Źnica pri zg. ┼Żganu
1953 gospodarsko poslopje pri Slanovcu
1959 gospodarsko poslopje pri Birtu
1959 gospodarsko poslopje pri Udamu
1963 gospodarsko poslopje pri Grkmanu
1970 gospodarsko poslopje pri ┼żupni┼í─Źu
1971 gospodarsko poslopje Oborhu
1983 topler pri Strehovcu
1984 hiša pri Vovku
1999 strela ubije dve kravi pri Prajzu
2001 gospodarsko poslopje pri Jeršinu

Prebrano: 311 krat, od tega danes: 1 krat