Obisk romarjev po Jakobovi poti

Danes zjutraj so v na┼ío vas priromali Jakobovi romarji. ─îez Tunjice namre─Ź vodi Prekmursko–┼átajerska veja Jakobove poti v Sloveniji, ki se za─Źne v Dobrovniku, kon─Źa pa v Stane┼żi─Źah. Romarji bodo za pot potrebovali deset dni. Pozdravili smo jih pri cerkvi sv. Ane, kjer so si privo┼í─Źili tudi kraj┼íi postanek. Pozdravil jih je ┼żupnik g. Jo┼żef Razinger. Va┼íki ”kronist” Ivan Nogra┼íek pa jim je na kratko povedal zgodovino na┼íe vasi. Ob kavici in pecivu smo prijetno pokramljali, nato so si ┼íe ogledali kri┼żev pot v Aninem gaju in se podali na zadnji del poti proti Stane┼żi─Źam. Sre─Źno pot

O Prekmursko–┼átajerski veji Jakobove poti: Otvoritev poti od Galicije do Ljubljane je bila 28. Julija 2013. Del od mad┼żarske meje do Galicije pa leta 2014. V lanskem letu smo za─Źeli raziskovati ogrsko vejo Jakobove poti, in sicer po tako imenovani Ljubljanski (kra┼íki) cesti, ki je bila najpomembnej┼ía srednjeve┼íka povezava iz Ogrske preko dana┼ínjega slovenskega ozemlja z Italijo. Ogrska veja poti se za─Źne pri dr┼żavni meji z Mad┼żarsko pri Kobilju in po enourni hoji smo ┼że v Dobrovniku, kjer je ┼żupnijska cerkev sv. Jakoba na tej poti. Pot vodi po prekmurskih ravnicah, preko Jeruzalemskih goric do Ormo┼ża, kjer je ┼żupnijska cerkev, posve─Źena sv. Jakobu, do srednjeve┼íkega mesta Ptuj, Marijine cerkve na Ptujski gori, do Hajdine s cerkvijo sv. Martina in fresko ─Źude┼ża sv. Jakoba, do ┼żi─Źke kartuzije, sv. Jakoba v Galiciji, mimo gradu ┼Żovnek, iz katerega izhajajo grofje celjski, proti ┼Żi─Źam s srednjeve┼íkim samostanom in hospicem, Vojniku, ┼Żalcu z Galicijo in cerkvijo sv. Jakoba, skozi Vransko in Tuhinjsko dolino s hospicom v ┼ápitali─Źu in ┼íe v izpri─Źanem ljudskem izro─Źilu, kje je jezdil celjski grof Ulrik II., preko zgornjega Tuhinja do srednjeve┼íkega Kamnika, do Hra┼í. V hra┼íki cerkvici sv. Jakoba so upodobitve sv. Jakoba kot romarja, prose─Źega pred Marijo na stebru (Marija Pilarr) in ┼íe relief sv. Jakoba, ubijalca Mavrov. Zadnji dve upodobitvi sta v ┼ápaniji zelo pogosti, pri nas nam je znan le ta primer. Pri svetem Jakobu v Hra┼íah se romar lahko odlo─Źi, da krene po gorenjski veji Jakobove poti ali pa gre proti Ljubljani, na osrednjo Jakobovo pot.
Mars’k’teri romar gre v Rim, v Kompostelje,
al’tje, kjer svet’ Anton Jezusa var’je,
Trsat obi┼í─Źe al’ svete Lu┼íarje
Enkrat v ┼żivljenju al’ Marij’no Celje.

Fotografije in besedilo: Matija Podjed

Prebrano: 344 krat, od tega danes: 1 krat

About the Author: iztok

Vaš komentar