Pri oblikovanju časopisa Tunški glas, je konec lanskega leta prišlo do nekaterih napak.
Napake so bile na straneh:
– 12 – članek Mladi gasilci,
– 18, 19 in 20 – članek Zapiski iz tekaškega dnevnika,
– 61 – članek Kaj se je zgodilo,
– 63 – članek Tunjiška spletna stran.
Popravljeno verzijo dobite s klikom na sliko naslovnice v članku spodaj ali pa www.tunjice.si/files/Tunski%20glas%202010%201-72%20WEB%20-%20popravek.pdf.
Kot, da v Tunjicah ne bi imeli dovolj drugih težav (že cesta proti Kamniku je lep primer), se v zadnjem času pojavljajo še smeti ob cesti proti Sidražu. Pred dnevi je na to spet opozorila Romana Omovšek, ki piše:
"Očitno se v dolini Laniš nekdo zadnje leto vedno manj zaveda pomembnosti čistega okolja in s svojim neodgovornim ravnanjem "para živce" drugim, ki so ob sprehodu prisiljeni opazovati njegove pločevinke, saj so te že na vsakem koraku. Te rdeče Unionove pločevinke čisto nič ne sodijo v naše okolje, zato bi bilo lepo, da ta oseba pločevinke vrže doma v smetnjak, četudi mu bo doma žena navila ušesa. Samo to je razlog zaradi katerega lahko sklepamo, da pločevinke ob poti domov mečejo skozi okno. Res žalostno, toda resnično. Upajmo vsaj, da bo ta oseba aprila prišla na morebitno čistilno akcijo."
Dejstvo je, da smo nekateri že precej časa naveličani pospravljanja za ljudmi balkanskih navad. Samo v tem tednu smo pospravili kar nekaj pločevink, med drugim jih je nekdo pospravil celo vrečo – so bile vsaj v vreči …
Pločevinke so v veliki večini Unionove (rdeče), nekaj je tudi Red Bulla. Pojavljajo se na obeh straneh ceste, občutno več pa jih je v spodnji polovici ceste. Ogledal sem si cesto od odcepa v Bitnjem do meje občine pod Sidražem. Na dobrih štirih kilometrih sem naštel 56 pločevink, plastenk in steklenic. Druge svinjarije nisem štel, čeprav se najde tudi kakšna posoda z ostanki motornega olja.
Tunški glas lahko dobite tudi v elektronski obliki (v zapisu PDF). Kliknite na sliko naslovnice … in malo počakajte (glede na hitrost vaše povezave).
Pohodniki smo se 2. januarja 2011 udeležili tradicionalnega pohoda po naši krajevni skupnosti. Zbrali smo se pri šoli in jo mahnili proti Vrhovju. Pot nas je vodila po gozdu, čez pomrznjene travnike, nekje v hrib, drugje navzdol. Med potjo so naletavale snežinke in nas razveseljevale.
Družimo se že dvanajst let in prijetno nam je. Pohodništvo je priljubljen šport v vseh letnih časih. Zmeren tempo, pogledi nad pokrajino pripomorejo k sproščanju napetosti in dobremu počutju.
Kod vse smo hodili, pa vam bodo povedale slike.
Metka
