Kako do Tunjic?
Recimo po cesti iz Kamnika
Učenci majhne podružnične šole v Tunjicah, so pod mentorstvom učiteljic pripravili prisrčen kulturni program, ki so ga posvetili svojim najdražjim. V avli šole smo jim prisluhnile mamice, očetje, babice, sestrice, bratci … Razveselili so nas s plesom, petjem, deklamacijami in igrico o zvezdici Zaspanki. Poudarili so, da so srečni, ker živijo v toplini in varnem zavetju svojih domov. Človeška sreča pa ni proizvod znanosti in tehnike, odvisna je od tega ali ljubimo in smo ljubljeni ter od mnogih lepih stvari, ki so zastonj. Mamicam so se zahvalili za vse kar jim nudijo in jih obdarili z ličnim šopkom cvetic v spomin za njihov praznik.
Metka Mestek
Pred dnevi je Dolenčev Joža iz Laniš praznoval stoletnico. Rodil se je (davnega) leta 1915, zato od 19. marca njegova leta štejemo s tremi številkami. Zabavnemu sovaščanu so sosedje postavili visok mlaj in pripravili pogostitev. Trideset metrov visok mlaj je opremljen s številko sto in krvavico, saj je bil Joža poznan kot odličen mesar. Vrsto let je izdeloval tudi koše in košare, danes pa me vid tega ne dopušča več. Še vedno pa se z veseljem pogovori z vsakomur in mu natrese marsikatero zanimivost.