Kljub ne ravno veliki količini snega, se je skupina zagnanih domačinov odločila, da uredi proge za smučarski tek. Proga poteka po klasični trasi od Kuharja pod Sitarjevim boštom mimo Nivčarja kjer zaokroži nazaj, en krak pa poteka vse do Žvabovega mostu, da imajo smučarski tekači iz Laniš lažji dostop do proge. Maksimalna dolžina proge za drsalno tehniko je 3.8 km, za klasični tehniko pa 2.8 km. 
Na sveti večer 5. januarja in na praznični dan 6. januarja so Tunjice obiskali sv. trije kralji s spremstvom. S seboj so prinesli luč, novorojenemu Detetu pa podarili zlata, kadila in mire. Njihov prihod je s pesmico pospremil Nejc, kralji pa so z besedo in petjem prisotnim predali sporočilo miru in veselja ter zaželeli uspeha, sreče in blagoslova v novem letu.
Besedilo: Matej Stele, fotografija: Marija Stele
Zaradi odpravljenega prostega dne – 2. januarja, smo tradicionalni novoletni pohod prestavili na 6. januar.
V prekrasnem sončnem popoldnevu, ko je že dišalo po pomladi, smo se odpravili proti Vinskemu vrhu. V pravih spomladanskih razmerah, smo se preko Grmade spustili proti Janku. Deležni smo bili zanimive razlage o poimenovanju tega kraja. Ogledali smo si tudi zdravilni studenec, ki so ga poznali in uporabljali naši predniki. Pot smo nadaljevali proti Vrhovju, kjer smo se preko »Hribaric« spustili proti začetku našega pohoda. Veseli in polni pozitivne energije, smo se v zadnjih žarkih pojemajočega sonca poslovili.
Skozi celo leto se bomo na tak način družili. Kdaj se bomo odpravili na pohod pa nam bodo povedali plakati, ki bodo obešeni na vidnih mestih.
Vabljeni ste, da se nam pridružite.
Metka Mestek
PS: Fotografije so last Metke Mestek in družine Podjed, čeprav so (pomotoma) podnaslovljene kot (Iztok Grilc). Se opravičujem. Iztok
Tudi po petdesetem se da! Jeršinov Slavc in Gradišekov Justin v Krajevni skupnosti Tunjice raznašala Tunški glas.
Bilo je v nedeljo, 9. decembra, ko se je Jeršinov Slavko udeležil blagoslovitve Gradišekovega znamenja. Tam je predlagal Justinu, da bi po trinajstih letih zopet skupaj raznašala Tunški glas in tako Tunjice, kljub dejstvu, da sta oba že prešla mejo petdesetih pomladi, prehodila v enem dnevu. Štirinajst dni kasneje, natančneje v nedeljo, 23. decembra, sta se z »božičkovima« kapama in košema tako malo po osmi uri zjutraj od Gradišekove domačije podala proti Lanišam. Do osme ure zvečer, ko sta se pri Grilušek udeležila večerje uredniškega odbora časopisa, sta v enajstih urah in pol prehodila celotno Krajevno skupnost Tunjice.
Postala sta le dvakrat. Prvič sta si desetminutni počitek privoščila v baru Za Tunco, kjer sta prejela tudi novo pošiljko glasila, daljši, polurni postanek pa sta imela ob pol štirih pri Jerušeku, kjer jima je Micka pripravila okusno malico. Zadnji dve uri in pol je z njima časopis raznašala tudi njegova urednica Milena Erbežnik Klanšek.
Tukaj lahko dobite elektronsko verzijo časopisa Tunški glas.
Barbara Klanšek
Foto: Matjaž Sedušak