Tunjiška hišna imena in narečne posebnosti – Vóčnk, Svánovc, Kužél …

Letos v delu kamniške občine poteka popis hišnih imen. Način popisa imen je enak zbiranjem po celotnem preostalem Gorenjskem. Velik poudarek pri zbiranju imen dajemo pristni narečni podobi imen, saj se ravno v hišnih in ledinskih imenih najbolje ohranja domače narečje z vsemi lokalnimi posebnostmi. Ob popisu hišnih imen v krajevni skupnosti Tunjice smo naleteli na več zanimivih narečnih posebnosti, ki potrjujejo, da se tukaj govori pravo gorenjsko narečje.

Najbolj prepoznavni pojav gorenjskega narečja je švapanje, ki ga najdemo npr. v hišnih imenih Pr Vóčnk (hišno ime iz besede loka > Ločnik) ali Pr Svánovc (čeprav priimek Slanovec). Gorenjci tudi ne izgovarjamo -lj- in -nj- temveč glasova otrdita zgolj v -l- in -n-, kar opazimo v hišnih imenih Pr Kužél (čeprav je priimek Koželj) in Pr Nívčarjə (hišno ime po tem, kjer je hiša zgrajena na njivi). Za južni in vzhodni del Gorenjske je značilno tudi ukanje, kar pomeni, da o-je, ki niso naglašeni in so v prvih zlogih besede, izgovarjamo kot u. To se npr. opazi v hišnih imenih Pr Kusírnk (čeprav priimek Kosirnik) in Pr Dulénc (čeprav priimek Dolenc). Za gorenjščino je značilen tudi t. i. protetični v, kar pomeni, da pri besedah, ki se začnejo na o-, spredaj dodamo še v-, kot npr. v hišnem imenu Pr Vugrín (čeprav priimek Ogrin). Za Gorenjsko je značilno, da hišna imena povečini uporabljamo s predlogom Pr, pri čemer končnica, ki je v knjižnem jeziku -u, popolnoma onemi (npr. hišna imena brez končnice – Pr Prájz, Pr Šklét, Pr Rézman in Pr Bóvc), ali pa končnica oslabi v polglasnik, ki ga zapišemo z znakom ə (npr. hišna imena Pr Mévžarjə, Pr Kótarjǝ, Pr Malêzjǝ).

Zanimiva narečna posebnost, ki jo srečamo le v hišnih imenih Tunjic in še nekaterih vasi pod Krvavcem, pa je ta, da se nekatera imena končujejo z -ək (npr. Pr Ukúšǝk, Pr Grlúšǝk), pri čemer svojilni pridevnik to končnico ohrani, torej je odgovor na vprašanje »Čigav?« Ukúšǝkov ali Grlúšǝkov in ne Ukúškov ali Grlúškov, kot bi pričakovali.

Vse predstavljene in še nekatere narečne posebnosti bodo ohranjene tudi v zapisih hišnih imen na tablicah, ki bodo med projektom nameščene na hiše. Le s tem bodo hišna imena ohranjena v svoji osnovni obliki, torej takšni, v kakršni jo izgovarjajo domačini.

Projekt Stara hišna imena bo v letu 2022 poleg Tunjic izveden še v krajevnih skupnostih Kamniška Bistrica, Šmartno v Tuhinju in Motnik, kjer bodo zagotovo ugotovljene nove narečne posebnosti govorov kamniške občine, saj ni zastonj reklo, da ima vsaka vas svoj glas.
Klemen Klinar

About the Author: iztok

Leave A Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.